Radiatorsko ogrevanje

Še vedno je radiatorsko ogrevanje najbolj razširjen sistem ogrevanja vendar ga v novogradnjah že izpodriva talno ogrevanje, ki dobiva vedno večji poudarek v vseh projektih. Visokotemperaturni režim 90/70 °C že izpodriva nizkotemperaturni režim, kjer je namesto klasičnega kotla vgrajen nizkotemperaturni kotel. Temperatura ogrevalnega medija je zvezno regulirana v odvisnosti od zunanje temperature in se praviloma giblje med 75 in 40 °C. Zunanje tipalo stalno meri zunanjo temperaturo in s pomočjo centralne regulacijske enote vključuje gorilnik. Ogrevna voda direktno vstopa v ogrevalni sistem in ogreva prostore. Centralna regulacija z mešalnim ventilom, ki je dovodni vodi primešal povratno vodo in zagotavljal pravo temperaturo ogrevalnega medija, je tako odveč. Temperatura vode v kotlu in ogrevalnem sistemu je vedno prilagojena temperaturi zunanjega zraka.
Prav tako morajo biti pri nizkotemperaturnem ogrevanju površine radiatorjev večje kot pri običajnih sistemih ogrevanja s temperaturo 90/70 °C, da bi dobili enak toplotni učinek. Pri temperaturnem režimu 50/40 °C, je lahko to povečanje tudi do trikratno.
Mnogokrat se graditelji odločijo za kombinacijo radiatorskega in talnega ogrevanja. Pri takšnem kombiniranem sistemu včasih graditelji po nepotrebnem investicijo občutno povečajo. To se posebej izraža pri razvodih dvižnih vodov, predvsem pa pri avtomatiki in regulaciji ogrevalnega sistema.
Pri klasičnih razvodih je sistem lahko eno ali dvocevni. Pri enocevnem sistemu vgradimo manj cevi, površina radiatorjev je večja. Obvezna je vgradnja posebnih radiatorskih ventilov.
Pri dvocevnem sistemu so lahko radiatorji manjši zaradi drugačnega temperaturnega režima. Niso potrebni posebni radiatorski ventili, zadostujejo ventili na razdelilnikih, poraba cevi je večja.
Pri radiatorskem ogrevanju najpogosteje uporabljamo panelne radiatorje. Lahko se odločimo za vgradnjo radiatorjev, ki imajo vgrajene termostatske ventile. Takšni radiatorji imajo priključke spodaj. Možno je vgraditi tudi radiatorje, ki imajo priključke za vgradnjo v zid. Poleg estetskega videza je takšna izvedba primerna zaradi lažjega čiščenja tal.

Za izdelavo cevovodnih instalacij imamo na voljo številne materiale od jekla, bakra do plastičnih cevi. Za cevovodne instalacije se že nekaj časa namesto jekla in bakra uporablja plastika. Razvod radiatorskega ogrevanja s PE - X cevmi je zelo podoben vodovodnemu.

Dobre lastnosti večplastne cevi so poleg majhne toplotne razteznosti, male mase in dobre upogljivosti še:

• temperaturna obstojnost do 95 °C, kratkotrajna do 110 °C
• največji trajni tlak je 10 barov pri 95 °C
• 100% difuzijska tesnost glede na kisik (zagotavlja vzdolžno varjena Al folija)
• dobra korozijska odpornost
• majhen prenos zvoka in šumov
• dimenzije cevi so v razponu 14 do 75 mm

Cevi in armature spajamo z ustreznimi spojnimi elementi. Spajanje je lahko z vijačenjem ali zatiskanjem.